OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE VLADI POSLALA PREDLOGE ZA POMOČ GOSPODARSTVU 

Katastrofalne poplave, ki so prizadele Slovenijo z neposredno škodo na stavbah, opremi ter zalogah v najbolj prizadetih regijah  bo namreč sledila še nadaljnja škoda zaradi nezmožnosti ali omejene možnosti poslovanja oz. okrnjene logistike.V kolikor ukrepi države ne bodo ustrezni, bo zaradi okrnjene gospodarske aktivnosti izničena gospodarska rast in začetek še hujše recesije.

Zato je gotovo pravi odgovor na to situacijo v prvi vrsti solidarnost in vzajemna pomoč, še posebej pa se pričakuje od države neposredna in sistemska pomoč in podpora, saj je takšno ukrepanje ob tovrstnih dogodkih njena temeljna funkcija.

Na podlagi zbranih prošenj obrtnikov in podjetnikov ter upravičenih pričakovanj po katastrofi, ki nas je doletela, OZS predlag, vlada in pristojna ministrstva, izvedejo spodaj naveden ukrepe in sprejem potrebne spremembe zakonodaje po nujnem postopku:

1. Strošek izrednega dopusta delavcev in tudi samozaposlenih za namen sanacije škode pri njih doma naj v celoti (bruto 2) prevzame država, ki naj tudi določi obseg oz. razpon trajanja takšnega dopusta (glede na stopnjo prizadetosti).

2. Čakanje na delo: Delodajalcem, ki jim je v posledici ujme onemogočeno ali bistveno onemogočeno poslovanje, naj se do vzpostavitve pogojev za normalno poslovanje omogoči izvedba ukrepa čakanja na delo, pri čemer predlagamo, da te stroške (bruto 2) prevzame država.

3. Hitra denarna pomoč: Obrtnikom in malim podjetnikom (samozaposleni ter do 5 zaposlenih), ki to potrebujejo oz. za to zaprosijo, naj se omogoči enostaven dostop (npr. preko SPIRIT-a) do hitre denarne pomoči za namen odprave prvih posledic škode, to pa v višini med vsaj 5 do 10 tisoč EUR, to pa kot predplačilo, ki ga bodo prejemniki kasneje upravičili, sicer pa vrnili. V ta znesek bi bil vključen tudi izpad delavcev v primeru ukrepa izrednega dopusta, kot predlagamo zgoraj. Za srednja in večja podjetja (5 + zaposlenih) naj se prav tako uredi potrebna pomoč (ta bo zanje glede na potrebe gotovo višja), potrebo pa naj ti večji subjekti ustrezno izkažejo.

4. Odlog plačil davčnih in drugih onveznosti: Prizadetim naj se likvidnostno pomaga z odlogom obveznosti plačila DDV-ja (podaljšanje za npr. 6 mesecev, to pa na podlagi enostavne vloge pri davčnem organu, ki naj prejme navodila, da te vloge obravnava prednostno), prav tako pa naj se prizadetim odloži plačilo drugih davčnih obveznosti ter drugih obveznosti (posojil SPS ter tudi komercialnih kreditov).

5. Oprostitev plačila DDV: Preveri naj se možnost, da se za določene osnovne in nujne surovine določi oprostitev plačila DDVaja.

6. Davčna olajšava: Prizadetim subjektom naj se prizna posebna davčna olajšava oz. najbolj prizadete naj se oprosti plačila davčnih obveznosti oz. se jim te odpiše. Višina neobdavčenih donacij (olajšava iz 66. člena ZDoh-2 in 59. člen ZDDPO-2) pa naj se za letos dvigne iz sedaj 1% na vsaj 3-5%.

7. Brezobrestni likvidnostni krediti: SPS in/ali SID banka naj razpiše(ta) ugodne oz. "blizu 0% obresti" likvidnostne kredite za namen financiranja odprave škode oz. za nabavo potrebnih materialov v primeru odprave škode v lastni režiji, dalje pa tudi za nabavo strojev in opreme. Ugodna likvidnostna sredstva naj se namenijo tudi prizadetim državljanom, da bodo lahko naročena dela tudi čim prej plačali in s tem zagotavljali potrebno likvidnost izvajalcev. (Predvsem pri zavarovanih objektih je ta državni ukrep mogoče zavarovati z odstopom (dela) terjatve do zavarovalnice.)

8. Dela v gradbeništvu: Ker se pričakuje izjemen pritisk na izvajalce v gradbeništvu, predlagamo, da se preveri v ZR Nemčiji, kjer so dejavnosti v gradbeništvu po naših informacijah v precejšnjem upadu oz. v stagnaciji, če lahko infrastrukturne projekte, ki jim doma ne bi bili kos (mostove itd.) v najhitrejšem možnem času, prevzamejo njihovi izvajalci, da bodo domači izvajalci lahko izvajali ostala naročila. V ta namen naj se na nivoju vlad dogovori nadaljevanje in še utrditev dobrega poslovnega sodelovanja med obema državama.