IZHODIŠČA DAVČNIH SPREMEMB 

Gospodarstvo pričakuje veliko več, kot napovedujejo izhodišča davčnih sprememb

Vlada je konec maja sprejela izhodišča za davčne spremembe, ki se bodo še usklajevala s strokovno in javno razpravo. Prvi odzivi gospodarstva pa je, da pričakuje veliko več, kot napovedujejo izhodišča davčnih sprememb.

Ministrstvo za finance je  konec maja predstavilo predlog prvega paketa davčnih sprememb, s katerim želijo odgovoriti na nekatere razvojne izzive gospodarstva, kot sta dvig dodane vrednosti in produktivnosti, obenem pa odpraviti nekatere pomanjkljivosti sistema. Ministrstvo za finance v izhodišču predlaga tri sklope ukrepov:

 1.SKLOP

V prvem sklopu ministrstvo predlaga tri spremembe, s katerimi naj bi Slovenija zmanjšala zaostanek za državami inovatorkami.

1.Davčni krediti za visokokvalificiran kader: V predlogu je predvidena petletna ugodnejša davčna obravnavo za visokokvalificirane kadre, mlajše od 40 let, ki imajo vsaj dvakratnik povprečne plače (trenutno okoli 4.550 € bruto). Do olajšav bi bili upravičeni Slovenci, ki se po študiju ali delu v tujini vračajo v Slovenijo (za zdaj ni jasno, koliko časa je moral biti državljan v tujini, da je upravičen, naj bi pa postavili neko mejo), ali v Sloveniji zaposleni tuji državljani (pod pogojem, da pet let pred prihodom niso bili rezidenti naše države). Cilj je spodbujati zaposlovanje kadrov, ki lahko prispevajo k višji dodani vrednosti in produktivnosti. Ukrep bi bil videti tako, da bi pri enaki davčni osnovi upravičenci plačevali manj davka.

2.Davčne spodbude za nagrajevanje v start up podjetjih: Ena glavnih težav teh podjetij je zagotavljanje likvidnosti, zato bi ministrstvo prestavilo trenutek nastanka obveznosti za plačilo davkov in prispevkov iz naslova dohodka iz delovnega razmerja na poznejši datum. Po sedanjem sistemu se davki in prispevki plačajo, ko posameznik pridobi delnice oziroma deleže v zagonskem podjetju, po novem bo prispevke in davke plačal ob prodaji ali prenehanju delovnega razmerja (če start up podjetje propade in je vrednost delnic ali deleža nič, ne bo plačal nič). Cilj ukrepa je, da se posameznike razbremeni dela tveganj, zlasti v primerih, ko podjetju ne uspe. Davčna osnova bi bila vrednost deleža ob pridobitvi, zmanjšana za morebitno negativno razliko med vrednostjo deleža v trenutku nastanka obveznosti izračuna davka in vrednostjo deleža v času pridobitve, dohodnina pa bi se izračunala po povprečni stopnji. Razlika med prodajno vrednostjo deleža in vrednostjo deleža ob pridobitvi bi se obdavčila kot kapitalski dobiček.

3.Sprememba pri nagrajevanju z delnicami: Spremenili bi metodologijo izračuna bruto zneska nagrade, ki bi jo podjetje izplačalo v obliki delnic ali deležev, in sicer na način, da bi zmanjšali stroške za podjetje. Davke in prispevke, ki bremenijo delavca, bi namreč po novem plačal ta. Z vidika zaposlenega gre torej za ‘administrativno’ spremembo, ki pa bi po mnenju ministrstva povečala privlačnost te vrste nagrajevanja za podjetja. Omogočili pa bi tudi odlog in obročno plačilo obveznosti.

 

2.SKLOP

V drugem sklopu je več malih ukrepov, ki naj bi prinesli mednarodno bolj konkurenčen in pravičen davčni sistem. Nekateri predlogi, ki so navedeni v izhodiščih:

1.Možnost ustanovitve tako imenovane DDV-skupine, kar pomeni, da bi več podjetij znotraj skupine lahko imelo eno davčno številko. Tako jim ne bo več treba poračunavati DDV, kar naj bi podjetjem omogočilo boljšo optimizacijo stroškov.

2.Mali davčni zavezanci, ki niso identificirani za namene DDV v Sloveniji (torej ne presegajo praga za vstop v sistem DDV), bodo lahko v EU poslovali brez identifikacije za namene DDV in obračunavanja DDV do skupne višine prihodkov 100.000 €.

3.Prag za vstop v sistem DDV bi s 50 dvignili na 60.000 € letnega prometa.

4.Črtanje posebne davčne obravnave za zaposlene javne uslužbence in funkcionarje, napotene na delo v tujino. S tem bi jih izenačilo z delavci, napotenimi na delo v tujino iz gospodarstva, katerim delodajalci od letos dalje plačujejo tako prispevke kot dohodnino za celotno bruto plačo, medtem ko delodajalci v javnem sektorju dohodnine za dodatek v tujini ne plačujejo.

5.Tako kot pri olajšavi za investiranje bi tudi pri olajšavah za digitalni in zeleni prehod omogočili, da zavezanec v davčnem letu neizkoriščeni del olajšave prenaša v naslednjih pet zaporednih let.

6.Nadaljevanje ukrepa ničelne bonitete na električne avtomobile v naslednjih petih letih, nato pa njeno postopno zviševanje, ter uvedba bonitete za uporabo koles in e-koles (do 2.500 evrov na kolo).

7.Kmetijske subvencije za obdelavo območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (tako imenovana OMD plačila), naj bi znova izključili iz obdavčitve. Te subvencije je sicer obdavčila trenutna vlada, in sicer z zadnjimi spremembami zakona o dohodnini.

8.Davčno priznavanje odhodkov iz naslova obresti od posojil med povezanimi osebami.

9.Omejili naj bi znesek za obresti na posojila, ki jih podjetje zaračuna pri posojanju drugemu podjetju v skupini.

10.Ministrstvo naj bi predlagalo tudi spremembe na področju ureditve normirancev.

 

3.SKLOP

V tretjem sklopu so ukrepi, ki niso namenjeni pridobivanju dodatnih javnofinančnih virov, ampak primarno naslavljajo druge politike in cilje. Med temi so:

1.DDV - Dvig DDV za sladke pijače (z dodanim sladkorjem) in energijske pijače z 9,5 % na 22 %

2.Trošarine - manjši dvig trošarin na alkohol in alkoholne pijače.

3.Davčna izguba - Časovna omejitev prenašanja davčnih izgub na pet let, pri čemer pa ministrstvo predlaga sedemletno prehodno obdobje za uveljavljanje neizkoriščenih starih izgub.

4.Knjigo prejetih in izdanih računov bodo davčni zavezanci po novem mesečno pošiljali Fursu, ki jim bo nato nudil možnost izdaje predizpolnjenega obračuna DDV.

5.Za prodajo blaga in storitev na samopostrežnih avtomatih izdaja računa ne bo obvezna, obvezno bo le sporočanje podatkov o prodaji davčnemu organu (prvotni predlog je bil obvezna izdaja računa)

6.Prenose presežkov DDV bi omejili na pet let od predložitve obračunov.

7.Spremenjen naj bi bil zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin v smeri poenostavitve, in sicer, da se skrajša postopek vrednotenja oziroma določanja posplošene tržne vrednosti nepremičnin.

8.Višina olajšave za vzdrževane družinske člane, ki je bila v zadnji dohodninski noveli določena za leti 2023 in 2024, postane trajna.

Javna obravnava predlaganih zakonov

Ministrstvo za finance je v javno obravnavo na portalu eDemokracija predložilo prvi paket predlogov davčnih sprememb, ki so zajete v naslednjih zakonih:

Zakon o dopolnitvah Zakona o davčnem potrjevanju računov

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb

Uredba o določitvi zneska trošarine za alkohol in alkoholne pijače

Zainteresirana javnost bo lahko komentarje na predloge oddala do 3. julija 2024.