Delavci ob preveliki izpostavljenosti toplotno neustreznemu delovnemu okolju za določeno delovno nalogo potrebujejo več časa. Prav tako se dela ne more izvajati tako dolgo ali tako intenzivno kot v toplotno ustreznem delovnem okolju, saj visoke temperature povzročajo tako večjo nepazljivost kot tudi večjo verjetnost delovnih nezgod.

Maksimalno in minimalno temperaturo ureja Zakon o varnosti in zdravju pri delu, točne vrednosti temperature pa Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih.

Temperatura v delovnem prostoru

Temperatura zraka v delovnih prostorih med delovnim časom mora ustrezati fiziološkim potrebam delavcev, glede na naravo dela in fizične obremenitve delavcev pri delu. Izjema so hladilnice, kjer se upošteva kriterije za delo v mrazu.

Za izpolnjevanje teh zahtev mora delodajalec upoštevati določila slovenskih standardov za toplotno udobje.

Prav tako mora delodajalec zagotoviti:

• da so stenska in strešna okna ter steklene pregrade izvedene in opremljene tako, da na delovna mesta prepuščajo le tolikšno količino sončnih žarkov, ki ne poslabša toplotnega okolja v delovnih prostorih,
• da delavci na delovnem mestu niso izpostavljeni neposrednim toplotnim vplivom ogrevalnih naprav,
• da okolico delovnih mest, ki so pod močnim toplotnim učinkom naprav ali tehnoloških postopkov, zavaruje pred tem učinkom.

Temperatura zraka v delovnem prostoru ne sme presegati +28 °C.

Izjema so t.i. vroči delovni prostori, kjer temperatura zraka lahko preseže +28 °C, vendar mora delodajalec v tem primeru poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, hodnikih in stopniščih, ki so v povezavi z vročimi delovnimi prostori, ni višja od +20 °C.

Tudi v primeru, da gre le za začasno preseganje teh vrednosti (denimo v vročih poletnih mesecih), mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje, ter v zvezi s tem sprejemati določene ukrepe, kot so:

• prerazporeditev delovnega časa,
• krajši delovni čas,
• pogostejši in daljši odmori med delovnim časom,
• ponudba ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov,
• zmanjšanje intenzivnosti dela,
• prekinitev delovnega procesa,...

Če se delovni prostor prezračuje s prezračevalno ali klimatsko napravo, mora zagotoviti, da naprava v prostor dovaja zrak s takšnim odstotkom relativne vlažnosti, ki zagotavlja delavcem udobje pri delu.

Relativna vlažnost dovedenega zraka ne sme presegati:

• 80% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 20 °C,
• 73% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 22 °C,
• 65% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 24 °C,
• 60% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 26 °C,
• 55% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 28 °C.

Relativna vlažnost dovedenega zraka ne sme biti nižja od 30%.

 

Temperatura tal delovnih prostorov ne sme biti višja od 29 °C. Temperatura tal delovnih prostorov, v katerih se delavci zadržujejo več kot 2 uri dnevno, ne sme biti višja od 27 °C.

Za gradbišča Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti določa normalno delo do +45 °C.