Ministrstvo za okolje in prostor je so 30.6.2019 v javno obravnavo dalo osnutka predlogov novel Gradbenega zakona in Zakona o urejanju prostora, pozneje pa še Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti. S spremembo zakonodaje naj bi se odpravile težave in pomanjkljivosti pri uveljavljanju določb zakonov, ki so se pokazale po nedavni celoviti zakonodajni prenovi področja.
Predlagane spremembe Gradbenega zakona
- V gradbenem zakonu bodo upoštevali sodbo ustavnega sodišča glede spoštovanja pravice do doma v inšpekcijskih postopkih, in sicer bo po predlogu rušitev objekta zadržana, če bo zavezanec s sodbo sodišča dokazal, da da bi bila odstranitev objekta glede na njegovo pravico do spoštovanja doma nesorazmeren ukrep.
- Poleg tega je predlagana sprememba člena, ki se nanaša na prepoved sklepanja pravnih poslov (npr. prodaja), priključevanja na komunalne naprave in podobno za nelegalne objekte. Po novem bi ta prepoved veljala le za objekte, za katere je izdana inšpekcijska odločba, ne pa več tudi za vse objekte, ki naj bi bili nelegalni, pa tega ni ugotovil inšpektor, saj tega notar ni sposoben ugotoviti, pravijo na ministrstvu.
- Predvideno je tudi, da bodo morali notar in druge osebe, ki so udeležene pri sklepanju poslov, stranke opozoriti na posledice, če objekt nima gradbenega in uporabnega dovoljenja.
- Sprememba je predvidena tudi pri vzdrževalnih delnih, in sicer bi se po novem lahko brez gradbenega dovoljenja izvedla tudi malo večja dela od samega vzdrževanja, bi bila pa pri tem potrebna izjava pooblaščenega arhitekta ali inženirja pri prijavi začetka gradnje.
- Prijava začetka gradnje bi bila obvezna tudi za večja vzdrževalna dela in za vzdrževalna dela v javno korist, s čimer želijo večji nadzor nad izvajanjem teh del, ki so po navedbah ministrstva zelo pogosto takšna, da bi bilo zanje dejansko potrebno gradbeno dovoljenje.
- Po predlogu sprememb bi bilo gradbeno dovoljenje potrebno tudi za odstranitev zahtevnega objekta in odstranitev objekta kulturne dediščine. Po veljavnem zakonu za odstranitev kateregakoli objekta zadostuje le prijava začetka gradnje.
- Po novem bi morala nevaren objekt, če inšpektor ne najde lastnika oz. investitorja, odstraniti občina, medtem ko trenutni zakon to dolžnost nalaga državi.
- Uporabno dovoljenje bo mogoče dobiti tudi za objekte, ki so bili zgrajeni pred 1. januarjem 1998 in imajo gradbeno dovoljenje. Sedaj je mogoče pridobiti odločbo, ki se šteje za uporabno dovoljenje, le za objekte, ki so zgrajeni pred 1. januarjem 1998 brez gradbenega dovoljenja.
Predlagane spremembe Zakona o urejanju prostora
- V zakonu o urejanju prostora bodo pri lokacijski preveritvi obstoječim namenom dodali še lokacijsko preveritev za namen legalizacije. Postopek lokacijske preveritve bo sicer ostal enak, bodo pa na pripombo občin podaljšali roke za izvedbo vseh prepisanih korakov.
- V postopku sprejemanja občinskih prostorskih izvedbenih aktov je predlagana združitev faze prvega in drugega mnenja, ko v postopku ni treba izvesti celovite presoje vplivov na okolje.
- Na področju opremljanja stavbnih zemljišč naj bi bolj razjasnili, kaj predstavlja opremljeno stavbno zemljišče in kdaj je mogoča samooskrba objektov. Popravili in dopolnili bodo tudi določbe glede vsebine pogodbe o opremljanju.
- Pri komunalnem prispevku je med drugim predvidena možnost plačila na način začasne in končne odmerne odločbe, ki bo vsebovala poračun glede na to, kaj je bilo dejansko dovoljeno z gradbenim dovoljenjem.
- Določeno bo tudi, da je treba pri legalizaciji objekta plačati komunalni prispevek, in občinam omogočeno, da zaračunajo komunalni prispevek, ko se zavezanec naknadno priključi na komunalno opremo.
- Pri potrdilu o namenski rabi zemljišča je predlagana ponovna uzakonitev pravila o tem, da predstavlja do 10 zemljiških parcel v eni katastrski občini en sam zahtevek in posledično eno samo upravno takso.